Adipoznost (tolščavica, debelušnost)
Kronična močno prekomerna teža se imenuje tudi adipoznost in pomeni čezmerno nabiranje in/ali povečevanje maščevja po vsem telesu, tudi v notranjih organih. Razširjenost adipoznosti že leta nenehno narašča, o njej pa lahko govorimo pri indeksu telesne mase (ITM) od 30 kg/m² dalje. Za primerjavo: osebe z normalno težo imajo ITM med 18,5 in 25,0 kg/m².
Izračunajte indeks telesne mase (ITM) >>
Arterioskleroza (ateroskleroza, „poapnenje žil“)
Arterioskleroza je najpogostejša bolezen žilnega sistema in s tem povzročitelj težkih obolenj srca in obtočil. Pomeni zoženje krvnih žil zaradi kopičenja – na primer holesterola – na stenah arterij, posledice tega pa so lahko: motnje prekrvavitve in zamašitev žil, srčni infarkt ali kap. Dejavniki tveganja za nastanek arterioskleroze so genetske predispozicije, zvišan krvni tlak, povišana raven holesterola in/ali trigliceridov, diabetes, kajenje, prekomerna telesna teža, pomanjkanje gibanja in stres.
Diabetes mellitus („sladkorna bolezen“)
Diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen, pri kateri gre predvsem za motnjo presnove ogljikovih hidratov. Razlikujemo diabetes tipa 1 in 2. Sladkorna bolezen je ena izmed najpogostejših presnovnih bolezni. Diabetiki so na poseben način nagnjeni k motnjam presnove maščob s povečanimi vsebnostmi holesterola in/ali trigliceridov v krvi.
Dislipidemija
Glej iztočnico Motnje presnavljanja maščob.
Esencialne maščobne kisline
Esencialne maščobne kisline so dolgoverižne nenasičene maščobne kisline, ki jih telo ne more proizvajati samo in jih moramo zato vanj vnašati z vsakodnevno prehrano. Najpomembnejši in najbolj znani predstavnici te skupine sta linolna in linolenska kislina. Nekatera rastlinska olja (npr. sončnično, sojino, laneno in orehovo) so bogat vir teh maščobnih kislin.
Fitosteroli (rastlinski steroli)
Fitosteroli so po svoji strukturi zelo podobni molekuli holesterola. Najdemo jih samo v rastlinah in jih zato tudi imenujemo „holesterol rastlin“. Po zgradbi so primerljivi z živalskim holesterolom in v določenih količinah znižujejo raven holesterola. V naravi jih najdemo predvsem v oreških, koruzi, soji, sončničnih semenih in avokadu. V sadju in zelenjavi se nahajajo v zelo majhnih količinah. Z uravnoteženo prehrano jih v telo dnevno vnesemo okoli 0,4 g.
HDL (kratica za High Density Lipoprotein, kar pomeni lipoproteini z visoko gostoto)
HDL so lipoproteini z visoko gostoto. Njihova naloga je prenašanje presežnega holesterola iz arterij in tkiva. Holesterol HDL je znan kot zaščitni dejavnik pri arteriosklerozi, zato ga pogosto imenujejo tudi „dober“ holesterol.
Hiperholesterolemija
To je motnja presnavljanja maščob, za katero je značilna zvišana raven holesterola v krvi. Za previsoke veljajo vrednosti, ki presegajo 5,0 mmol/L.
Hipertrigliceridemija
To je motnja presnavljanja maščob, pri kateri pride do zvišanja trigliceridov v krvi. Za previsoke veljajo vrednosti, ki presegajo 1,7 mmol/L.
Holesterol
Holesterol spada v skupino maščob iz hrane živalskega izvora in ga v telo v majhni količini vnašamo prav s slednjo. Večina ga nastane v jetrih. Je pomembna sestavina celičnih membran, pa tudi predstopnja v sintezi žolčnih kislin in steroidnih hormonov. Ločimo holesterol HDL („dober“ holesterol) in LDL („slab“ holesterol). Presežek holesterola skriva v sebi povečano tveganje za bolezni srca in ožilja, saj lahko povzroči zoženje krvnih žil in arteriosklerozo.
Kalorija
Kalorija je fizikalna enota za energijo in količino toplote, ki jo je nadomestil joule. Kljub uradnemu prehodu na joule se kalorične vrednosti živil še vedno navajajo v kalorijah oziroma kilokalorijah. Ena kalorija je količina toplote, ki je potrebna, da se 1 g vode pri normalnem tlaku segreje za 1 Kelvin (ali eno stopinjo Celzija). 1 kJ = 0,239 kcal, 1 kcal = 4,186 kJ.
Kap („možganska kap“)
Kap je akutna motnja prekrvavitve možganov z nevrološkimi izpadi. Če jo povzroči zapora žile, zamašena krvna žila prepreči, da bi bilo možgansko tkivo v njeni okolici v zadostni meri preskrbljeno s kisikom in hranilnimi snovmi. To najprej povzroči motnje delovanja možganov na prizadetem področju. Če se stanje nezadostne preskrbe nadaljuje, živčne celice odmrejo. Možganska kap je zelo pogosta bolezen, ki nastane predvsem zaradi poapnenja žil. Svetlina žil v možganih se zaradi oblog na stenah vse bolj oži, dokler se žile popolnoma ne zaprejo.
Karotenoidi
Karotenoidi spadajo v skupino naravnih pigmentov, ki so topni v maščobah. Sem sodijo tudi karoteni, ki se v velikih količinah nahajajo v oljih in maščobah (alfa-, beta-, gamakaroteni) in imajo funkcijo provitamina A.
LDL (kratica za Low Density Lipoprotein, kar pomeni lipoproteini z nizko gostoto)
LDL so lipoproteini z nizko gostoto. Njihova naloga je prenos holesterola iz jeter v celice oziroma v tkivo. V primeru presežnih količin se holesterol iz lipoproteinov z nizko gostoto (LDL) kopiči na stenah arterij, in zato velja za dejavnik tveganja za poapnenje žil (arteriosklerozo). Višja kot je vsebnost holesterola LDL v krvi, višje je tudi tveganje za poapnenje žil. Holesterol LDL je zato pogosto poimenovan kot „slabi“ holesterol.
Lipidi
Glej iztočnico Maščobe.
Lipoproteini
Lipidi (npr. holesterol) niso topni v vodi, kri pa v veliki meri sestoji prav iz nje. Da bi jih bilo kljub temu mogoče s krvjo prenašati v posamezne dele telesa, se vežejo na določene beljakovine (proteine). Te spojine imenujemo lipoproteini. Sestava proteinov in lipidov (trigliceridi, holesterol, fosfatidi), ki jih vsebujejo posamezni razredi lipoproteinov, je v vsakem razredu drugačna. Razlikujemo med štirimi lipoproteinskimi frakcijami:
Maščobe (lipidi)
Maščobe so kemijske spojine, ki jih sestavljajo glicerin (alkohol) in maščobne kisline. Glede na to, ali so ena, dve ali tri maščobne kisline povezane z molekulo glicerina, govorimo o monogliceridih, digliceridih ali trigliceridih. Večino maščob, ki se nahajajo v hrani, sestavljajo trigliceridi, ki se v telesu kopičijo v obliki rezervne maščobe. Prav maščobe, poleg ogljikovih hidratov in beljakovin, predstavljajo najpomembnejši vir energije za človeško telo. Vsebnost energije v njih je več kot dvakrat večja od vsebnosti le-te v ogljikovih hidratih. Delež maščob pri dnevnem dovajanju energije telesu bi moral biti okoli 30-odstoten.
Maščobne kisline
Telo potrebuje maščobne kisline kot dobavitelja energije ali kot izhodiščno snov za tvorjenje snovi, ki so življenjskega pomena. Pri tem gre za substance, ki so sestavljene iz verige ogljikovih atomov. Glede na vrsto zgradbe ogljika razlikujemo nasičene maščobne kisline, ki nimajo nobenih dvojnih vezi (npr. palmitinska in stearinska kislina), enkrat nenasičene maščobne kisline, ki imajo eno dvojno vez (npr. oleinska kislina) in večkrat nenasičene maščobne kisline, ki imajo dve ali več dvojnih vezi (npr. linolna in linolenska kislina).
Motnja presnavljanja maščob
Gre za motnje presnavljanja, ki so povezane s povečano vsebnostjo holesterola in/ali trigliceridov v krvi. Razlikujemo med dednimi in pridobljenimi motnjami presnavljanja maščob, ki jih povzročajo spremljevalna obolenja (npr. adipoznost, diabetes). Te motnje presnavljanja veljajo za pomemben dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja.
Miceli
Pri prebavljanju maščob v tankem črevesu nastajajo tako imenovani miceli, ki delno prebavljene maščobe prenesejo skozi steno črevesa. Vsebujejo tudi holesterol, ki lahko izvira iz hrane in/ali žolča. Rastlinski steroli lahko iz micelov izpodrinejo holesterol, zato se del slednjega ne more vključiti v nadaljnjo presnovo, ampak se izloči skozi črevo.
Maščobe iz hrane
Te maščobe v telo vnašamo s hrano v obliki rastlinskih in živalskih maščob. Naloge, ki jih imajo za človeški organizem, so naslednje:
Obolenja srca in obtočil
Obolenja srca in obtočil so vse bolezni srca, žil in krvnega obtoka v najširšem smislu. K temu spadajo na primer arterioskleroza in motnje prekrvavitve. K dejavnikom tveganja prištevamo prekomerno težo, kajenje, visok krvni tlak, zvišano raven holesterola in diabetes.
Plak
Plak je kopičenje oblog na stenah arterijskega ožilja pri arteriosklerozi, kar lahko navsezadnje povzroči infarkt.
Provitamini
Provitamini so večinoma še neučinkovite predstopnje vitaminov in se šele v telesu spremenijo vanje. Karoteni so na primer predstopnja vitamina A.
Raven holesterola
Raven holesterola kaže delež celotnega holesterola v krvi. V idealnem primeru bi ta vrednost morala biti nižja od 5,0 mmol/L. Višje vrednosti so povezane – odvisno od ostalih dejavnikov tveganja – s povečanim tveganjem za bolezni žil in v najslabšem primeru s srčnim infarktom in kapjo. Vrednost celotnega holesterola primarno sestavljata holesterol HDL in LDL.
Srčni infarkt (miokardni infarkt)
Srčni infarkt je pomanjkljiva prekrvavitev srčne mišice in je lahko posledica arterioskleroze venčnih ali koronarnih arterij. V večini primerov nastane zaradi zamašitve žil. Eden izmed glavnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni koronarnega ožilja je med drugim količina in vrsta zaužitih maščob.
Srčno-žilni sistem
K srčno-žilnemu sistemu spadajo srce, ožilje in kri. Srčno-žilni sistem oskrbuje organe in telesna tkiva s kisikom in hranilnimi snovmi. Obenem je njegova osrednja naloga odvajanje produktov razgradnje, ki nastajajo pri presnavljanju. T. i. motor krvnega obtoka je srce, katerega črpalna funkcija ohranja v gibanju preskrbovalni tok, ki teče po krvnih žilah celotnega organizma. Kri prenaša kisik iz pljuč v celice in nato v obratni smeri prenaša ogljikov dioksid. Poleg tega deluje kot sredstvo za prenos hranilnih snovi, ki nastanejo pri prebavi, na primer maščob, sladkorja in beljakovin, iz prebavnega trakta v posamezna tkiva, kjer jih telo po potrebi porabi, predela ali shrani.
Sekundarne rastlinske snovi
K „sekundarnim rastlinskim snovem“ prištevamo več tisoč različnih, izključno rastlinskih substanc, ki rastlinam koristijo predvsem kot obrambne in zaščitne snovi, npr. pred škodljivci ali pred preveliko količino sončnih žarkov, vendar pa so tudi regulatorji rasti ali barvila. Mednje sodijo na primer karotenoidi, fitosterini, polifenoli itd. Številne sekundarne rastlinske snovi najdemo tudi v človeški prehrani. Pripisujejo jim različne za zdravje koristne učinke: med drugim naj bi pospeševali prebavo, imeli antimikrobni, antioksidativni, antikancerogeni učinek, preprečevali naj bi vnetja, zniževali krvni tlak ali raven holesterola.
Sterini (steroli)
Sterini so skupina maščobam podobnih substanc (lipoidov), ki jih je moč najti v vseh živih organizmih. Skupna značilnost vseh sterinov je njihova osnovna kemijska struktura (ta je obročna), razlikujejo pa se po stranski verigi. Glede na njihov izvor jih razvrščamo v tri skupine: zoosterini (živalskega izvora, npr. holesterol), fitosterini (rastlinskega izvora) in mikosterini (v glivah). Fitosterini v človeškem organizmu kot antagonisti holesterola preprečujejo arteriosklerozo. Poleg holesterola sta znana predstavnika sterinov še lecitin in betasitosterin. Slednji zmanjšuje vsrkavanje holesterola v črevesu.
Telesne maščobe
Sestava telesnih maščob ni enaka sestavi maščob iz hrane. Telesne maščobe namreč nastajajo iz maščob, ki izvirajo iz hrane in ogljikovih hidratov. V telesu opravljajo pomembne funkcije: delujejo kot opora in zaščitna blazina notranjih organov (npr. ledvic), kot izolacija in zaščita telesa pred izgubo toplote, pa tudi kot rezerva energije. Rezervne maščobe so shranjene v podkožnem maščevju in trebušni votlini. Poleg preskrbe z energijo je njihova glavna naloga tvorba strukturnih sestavin različnih celičnih komponent.
Vitamini
V nasprotju s hranilnimi snovmi, kot so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati, so vitamini pomembne sestavine hrane, ki telesu ne dovajajo energije (kalorij). Organizem jih potrebuje kot učinkovine za nekatere funkcije, ki so življenjskega pomena, zaradi česar so, četudi v izjemno majhnih količinah, bistveni za njegovo normalno delovanje. Razlikujemo med vitamini, ki so topni v maščobah (A, D, E, K), in vitamini, ki so topni v vodi (B, C).
