Človeško telo sestavljajo milijarde celic, ki tvorijo tkiva, organe in organske sisteme (na primer dihalni in prebavni sistem). Celice se oskrbujejo s kisikom in hranilnimi snovmi kot so npr. maščobe in krvni sladkor, ki jih prinaša kri. Dotok snovi se nikoli ne sme prekiniti.
Kri po telesu kroži v žilah, ki jih s skupnim imenom imenujemo srčnožilni sistem (imenovan tudi kardiovaskularni sistem), ki ga sestavljajo žile odvodnice (arterije), žile dovodnice (vene) in srce. Srce potiska kri po telesu in od prvega utripa (že v zarodku) do zadnjega utripa nikoli ne preneha biti. V času povprečnega človeškega življenja srce opravi na milijarde utripov brez najmanjšega postanka ali počitka.
Kardiovaskularni sistem – srce in žilje – je zaprt sistem s črpalko in cevmi, podobno kot sistem centralnega ogrevanja z vhodnim in izhodnim ventilom na grelcu. Srčnožilni sistem je razvejan po vsem telesu in omogoča pretakanje krvi od srca do vseh delov telesa in nazaj v srce. Če bi vse žile odraslega človeka združili v eno samo dolgo žilo, bi njena dolžina presegala 100.000 km.
Srčni infarkt: srčni infarkt je stanje, ki nastane, ko se zamaši ena izmed arterij, ki prehranjujejo srce. Zaradi tega pride do odmrtja dela srčne mišice. Najpogostejši vzrok nenadnega zaprtja žile je ateroskleroza.
Ateroskleroza: aterosklerozo imenujemo tudi poapnenje žil in sodi med najpogostejše bolezni srca in žilja. Posebno pogosta je v razvitih deželah – obstaja tudi vedno več dokazov, da je povezana z nezdravo prehrano in načinom življenja. Zanjo je značilno kopičenje maščob in nekaterih drugih snovi ter celic v steni arterij. Proces nastajanja in kopičenja maščobnih oblog v žilnih stenah se začne že v otroštvu in se nadaljuje v odrasli dobi. V študijah so ugotovili, da ima 20 % mladostnikov že začetne aterosklerotične spremembe na glavni arteriji (aorti). Ocenjuje se, da praktično ni odrasle osebe, ki ne bi imela vsaj začetnih aterosklerotičnih sprememb.
Pri aterosklerozi gre za proces nalaganja maščob v steno arterij in postopnega zmanjševanja svetline teh žil, ki iz srca dovajajo kri vsem organom. Ta proces poteka postopno in pogosto brez posebnih svarilnih znakov, zato je aterosklerozo potrebno predvsem preprečevati z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
Možganska kap: kap vsak dan prizadene 13 Slovenk in Slovencev. Pri možganski kapi gre za nenaden, v nekaj sekundah ali minutah nastali nevrološki izpad, ki je posledica motene prekrvitve, do česar lahko pride zaradi zamašitve možganske žile ali krvavitve iz nje. Večina kapi glede na nastanek spada v prvo kategorijo (približno 80 %). Tako se zgodi, da se zaradi ateroskleroze že močno zožena možganska žila nenadoma zapre, ali pa v normalno žilo pride strdek in jo zamaši.
Tromboza: venska tromboza je delna ali popolna zamašitev ene ali več ven s strdkom. Glede na mesto tromboze ločimo površinski tromboflebitis, pri čemer gre za trombozo površinske vene, in vensko trombozo, pri kateri je s strdkom zamašena globoka vena. Povzročitelj je krvni strdek (trombus) iz trombocitov (krvnih ploščic).
Miokardna ishemija: je pomanjkanje dotoka krvi do srčne mišice, zaradi zoženih koronarnih arterij (koronarna ateroskleroza).
