Osebo, ki je izpostavljena srčnožilnim dejavnikom tveganja lahko primerjamo s slabo vzdrževanim avtomobilom z neučinkovitimi zavorami. Statistična verjetnost, da bo imel takšen avtomobil nesrečo, je veliko večja kot za dobro vzdrževan avtomobil z dobrimi zavorami.
Ljudje s koronarno srčno boleznijo so močno izpostavljeni novim srčno-žilnim zapletom. Uravnavanje dejavnikov tveganja je pri takšnih ljudeh še posebej pomembno. Raziskave kažejo, da lahko pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi spremembe v življenjskem slogu – še posebej prenehanje kajenja, zdrava prehrana in povečana telesna dejavnost – pomembno zmanjšajo tako tveganje ponovnih simptomov kot pojavljanje drugih srčno-žilnih dogodkov, na primer možganske kapi. Takšne spremembe lahko zmanjšajo tudi potrebo po zdravilih in tveganje za razvoj drugih bolezni. Pri zmanjševanju dejavnikov tveganja lahko najboljše rezultate dosežemo tako, da se spopademo z vsemi hkrati.
