Kajenje

Prenehati kaditi je kot da bi izgubil dobrega prijatelja, ki pa ima zelo škodljiv vpliv na naš organizem.

Številne študije so jasno dokazale škodljive učinke kajenja. Kajenje tobaka škoduje tkivom in organom in velja za najpomembnejši vzrok prezgodnje smrti, ki ga je mogoče preprečiti, predvsem zaradi raka (posebej v dihalih - grlu in bronhijih) in koronarne srčne bolezni. Na splošno velja, da so kadilci dvakrat bolj izpostavljeni tveganju za nastanek srčno-žilnih bolezni kot nekadilci. Pri kadilkah je tveganje približno štirikrat višje kot pri nekadilkah.

Vplivi na nastanek srčno-žilnih bolezni

Kajenje ima neposredne škodljive učinke na srce in žilje in povečuje možnosti za razvoj srčnožilnih bolezni. Poleg tega pa močno poveča tveganje, ki ga povzročajo drugi dejavniki tveganja. Škodo, ki jo v srčno-žilnem sistemu povzroča kajenje, lahko razdelimo v akutno in dolgoročno.

• Akutna škoda: med kajenjem srce bije hitreje in arterijski tlak se poveča. To poveča zahteve po kisiku v srčni mišici. Hkrati se svetlina (lumen) v arterijah zmanjša in tako zmanjša pretok krvi. Nikotin poškoduje tudi stene žil in poveča možnost nastajanja krvnih strdkov in srčne aritmije.
• Dolgoročna škoda: kajenje pospešuje aterosklerozo in tvorbo strdkov v žilah (trombozo), saj pospešuje nastajanje aterosklerotskih plakov in tveganje razvoja krvnih strdkov na takšnih plakih. Kajenje po vsej verjetnosti tudi spreminja LDL holesterol v obliko, ki pospešuje tvorbo oblog na stenah koronarnih arterij.

Kako kajenje vpliva na holesterol?

Tobačni dim je eden izmed šestih glavnih dejavnikov tveganja za srčno-žilne dogodke, na katere lahko vplivamo (skupaj z visokim holesterolom, visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, prekomerno telesno težo in telesno nedejavnostjo). Če kadimo in imamo povišan holesterol, imamo dva izredno pomembna dejavnika tveganja, ki ju lahko sami odpravimo. Izpostavljenost dimu drugih kadilcev povečuje tveganje bolezni srca tudi pri nekadilcih.

Višja raven HDL (dobrega) holesterola lahko zmanjša tveganje bolezni srca, toda kajenje dokazano znižuje raven dobrega holesterola. Kajenje zmanjšuje tudi toleranco telesne dejavnosti in tako otežuje skrb za redno telesno vadbo, ki pomaga pri doseganju zdrave ravni holesterola.

Dobra novica je, da se takoj ko prenehamo kaditi - ne glede na obseg ali trajanje kajenja - tveganje za nastanek koronarne srčne bolezni in možganske  kapi prične zmanjševati. Po enem letu brez kajenja se tveganje zmanjša za polovico in čez čas doseže raven tveganja pri nekadilcih.

Pasivno kajenje

Dim, ki izhaja neposredno iz gorečega tobaka, je glavna komponenta tobačnega dima v okolju.  Dejstvo, da pasivno kajenje povečuje tveganje za nastanek koronarne bolezni srca je dobro znano in dokumentirano. Mehanizmi vpliva dima na zdravje so enaki kot pri aktivnem kajenju. Tudi pasivni kadilci vdihujejo dim z veliko vsebnostjo ogljikovega monoksida in produkte razgradnje nikotina.

Opustite kajenje!

Danes imajo kadilci na voljo številne oblike pomoči pri opustitvi te škodljive razvade. Pravijo, da je opustitev kajenja kot bi izgubil najboljšega prijatelja, vendar se je potrebno zavedati vseh negativnih posledic, ki uničujoče vplivajo na naše zdravje. Poiščite pomoč pri opuščanju kajenje, več informacije najdete na spodnji povezavi: http://sl-sl.help-eu.com