Stres

Raziskave kažejo, da je v EU od 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni posledica preobremenjenosti, ki jo posameznik doživlja kot stres, kar nanese 20 milijard evrov letno. [1]

Kaj je stres?

K razvoju srčnožilnih bolezni in povezanih simptomov lahko pripomorejo različni psihosocialni dejavniki. Mednje uvrščamo stres, pomanjkanje socialne podpore, določene osebnostne tipe (ki so bolj podvrženi stresu), čustvene vzorce, nizek socioekonomski status in podobno. Študije kažejo, da se omenjeni dejavniki pri posameznikih pogosto pojavljajo skupaj.

Vplivi na telo

Telo določene telesne ali duševne (psihološke) dražljaje zaznava kot potencialno nevarnost. Možgani takšne dražljaje ocenijo kot alarmni signal in sprožijo serijo bioloških odzivov. Reakcija prvotno služi ustvarjanju fiziološke podpore vedenjskim odzivom na dražljaje (telo se pripravi na bežanje ali borbo), ki bi lahko povzročili neposredno škodo. Ker pa dejansko nismo v situaciji, ki nas primarno ogroža, moramo željo zatreti in skušati obvladati telesno reakcijo.

Učinki stresa na holesterol in srčno-žilne dogodke

Stres lahko k razvoju srčno-žilnih dogodkov prispeva na dva načina. Prvi je nezdrav način življenja – zmanjšana telesna dejavnost, kajenje, zloraba alkohola, nezdrave prehranjevalne navade in slabo upoštevanje preventive – ki je pogostejši pri ljudeh s kroničnim stresom.

Drugi je povezava med stresorji in fiziološkimi reakcijami, kot so povišan srčni utrip in povišan krvni tlak v času hudega stresa. Povečano izločanje nekaterih hormonov, ki sodelujejo pri odzivu na stres (adrenalin, noradrenalin in kortizon) lahko poveča srčni utrip in krvni tlak ter vpliva na povišanje ravni lipidov in sladkorja v krvi, kar posredno vpliva na razvoj ateroskleroze. Aktivacija določenih mehanizmov pospešuje tudi nastanek krvnih strdkov v žilah.

Spopadanje s stresom

Stresu se ne moremo izogniti. Glede na to, da nobena terapija ne more odstraniti negativnih učinkov fizioloških reakcij na stres, lahko stres zmanjšujemo le z izogibanjem situacijam, ki so čustveno najbolj zahtevne, ter s spopadanjem s takšnimi situacijami na manj škodljiv način. Med ukrepe za zmanjševanje stresa spadajo spremembe v odnosu do zdravja, učenje tehnik za uravnavanje stresa, učenje tehnik sproščanja, programi telesne vadbe, psihosocialna podpora in drugi.